Od zena do Zooma: Kako so eksotične prakse postale del sodobnega poslovnega sveta

Avtor: SENTIO ANIMA – The Sensations Lab

Uvod: Ko zadiši kadilo v sejni sobi

Še pred desetletjem je bila meditacija nekaj, kar so počeli “iskalci” v tišini ašramov ali v gorah. Joga je bila rezervirana za telovadnice, zen pa za knjige o vzhodnih filozofijah. Danes pa najdemo jutranjo jogo pred strateškimi sestanki, meditacijo za vodje in čuječnostne odmore med online sprinti.

Zabrisala se je meja med t. i. “eksotičnimi” praksami in poslovnim svetom. Ne zato, ker bi postali bolj duhovni – ampak ker je telo začelo zahtevati prostor, kjer lahko diha.

Zakaj se je to zgodilo?

  1. Eksponentni porast stresa
    Globalne raziskave (Gallup, McKinsey, Deloitte) potrjujejo, da so zaposleni – od operativcev do CEO-jev – kronično preobremenjeni. Tradicionalni mehanizmi regulacije (dopusti, šport, vino po službi) ne delujejo več.

  2. Nevroznanost in dokazi
    Danes imamo znanstvene dokaze, da prakse, kot so dihalne tehnike, joga nidra ali zen meditacija, zmanjšujejo aktivnost amigdale (center strahu) in povečujejo parasimpatično aktivacijo – kar pomeni: več miru, več fokusa, manj izbruhov.

  3. Generacija, ki išče pomen
    Mlada generacija zaposlenih (Gen Z in milenijci) ne želi več zgolj plače – želijo delati v okolju, kjer se počutijo žive. In prakse, kot so meditacija, joga, somatska inteligenca, prinašajo prav to: stik, upočasnitev, prisotnost.

  4. Zrelost podjetništva
    Sodobni vodje vedno bolj razumejo: če si sam v stiku s sabo, lahko vodiš bolje. Ne gre več samo za rezultate, ampak za kulturo, ki je trajna. Zato meditacijo danes učijo tudi na MBA programih in voditeljskih akademijah.

Primeri v praksi

  • Google je uvedel program Search Inside Yourself, ki temelji na čuječnosti in sočutju.

  • SAP poroča o 200 % ROI po uvedbi “mindfulness leadership” modulov.

  • Unilever, LinkedIn, Goldman Sachs, Nike, Salesforce – vsi imajo interne wellness programe, ki vključujejo prakse z vzhodnimi koreninami.

A kaj smo zares prevzeli – in kaj izgubili?

Problem je, da so mnoge prakse v podjetniškem kontekstu postale razvodenele. Meditacija v 5 minutah. Joga med sestankom. Zen citati na PowerPointu.

Izgubili smo globino izkustva, ki so ga te prakse nekoč nosile – stik s telesom, tišino, naravno inteligenco in skupnostjo.

Nova priložnost: integracija brez izkrivljanja

Namesto da prakse “prilagajamo” tempu podjetij, se odpira prostor za drugačen pristop:

  • ustvarjanje čutnih prostorov, kjer se zaposleni povežejo s sabo (ne le z zaslonom),

  • počasne, utelesene prakse, kjer se regenerira ne le um, ampak tudi živčni sistem,

  • senzorična učenja, ki aktivirajo kreativnost in kolektivno inteligenco,

  • varni prostori, kjer ni treba nič “doseči” – ampak samo biti.

Zaključek: Nazaj k telesu, tudi v poslu

Morda je prav poslovni svet danes prostor, kjer se ponovno učimo nečesa zelo starega: prisotnosti.

Meditacija ni več eksotika. Je nuja.
Joga ni hobi. Je način regeneracije.
Čutnost ni razvajanje. Je vir inteligence.

In prihodnost dela ne bo (le) digitalna – bo tudi čutna.

Viri:

  • Gelles, D. (2015). Mindful Work: How Meditation Is Changing Business from the Inside Out

  • Gallup (2023). State of the Global Workplace

  • Harvard Business Review (2017). Proof That Mindfulness Should Be Part of Your Business Strategy

  • McKinsey & Company (2021). The Burnout Epidemic

  • SAP Case Study: ROI of Mindfulness Programs (2020)