Kako (ne)zdravo delovno okolje vpliva na naše življenje doma: številke, trendi in rešitve

Avtor: SENTIO ANIMA – The Sensations Lab

Uvod: Ko delo prestopi prag doma

V sodobnem tempu dela in življenja postaja meja med delovnim in zasebnim vse bolj zabrisana. Vprašanje ni več, ali delovno okolje vpliva na posameznika, ampak koliko. Vse več raziskav potrjuje: slabo delovno okolje je eden ključnih razlogov za splošno življenjsko nezadovoljstvo, slabše odnose in celo slabšanje duševnega zdravja.

Številke, ki govorijo same zase

🔹 Po raziskavi Mental Health America (2022) kar 81 % zaposlenih poroča, da stres na delovnem mestu vpliva na njihovo duševno zdravje.
🔹 73 % jih izrecno navaja, da službeni stres negativno vpliva tudi na odnose v zasebnem življenju – z družino, partnerjem ali prijatelji.
🔹 Gallupova svetovna raziskava (2023) ugotavlja, da le 22 % zaposlenih čuti, da na delovnem mestu uspeva, in da kar 59 % ljudi tiho trpi – ne da bi o tem spregovorili.
🔹 V Sloveniji raziskava Eurofound (2021) kaže, da je bilo skoraj 60 % zaposlenih vsaj nekajkrat mesečno pod močnim psihološkim pritiskom, največkrat zaradi slabe organizacije in odnosov.

Delovno okolje = čustvena klima doma?

Psihologi in somatski terapevti vse pogosteje opozarjajo, da “služba ne ostane v službi”. Telo, ki osem ur dnevno doživlja pritisk, tekmovalnost ali ignoranco, v sebi nosi stresne vzorce tudi, ko zapusti pisarno. Težava je, da jih pogosto »prenese« tudi domov – v telo, glas, energijo, tišino ali celo v bolezni.

Slabo delovno okolje je torej lahko izvor:

  • kroničnega stresa,

  • izgorelosti in apatije,

  • napetih odnosov v partnerstvu ali družini,

  • pomanjkanja ustvarjalnosti in volje za prostočasne dejavnosti,

  • nižje samozavesti in notranjega občutka smisla.

Kaj si želi sodoben zaposleni?

Najnovejši trendi v wellbeing praksah po svetu jasno kažejo: ljudje ne iščejo več samo bonitet, sadja v pisarni ali team buildinga na paintballu. Iščejo prostor za:

  • avtentično prisotnost,

  • regeneracijo (telesno in čustveno),

  • timsko varnost in stik,

  • osebno rast brez maske popolnosti,

  • čutno povezanost z delom, ne le KPI-jev.

Zato številna podjetja uvajajo t. i. “embodied well-being” prakse – pristope, kjer je v ospredju telo, občutenje, regeneracija in čustvena inteligenca.

Kako naprej?

Organizacije, ki želijo dolgoročno uspevati, bodo morale razumeti, da je zdravje njihovih zaposlenih (in njihovih domov) neposredno povezano z načinom, kako ustvarjajo delovno okolje.

Podpora zaposlenim naj ne temelji zgolj na delavnicah o stresu, ampak na ustvarjanju celostne kulture, kjer je stik – s seboj, s sodelavci, z ritmom dela – nekaj, kar se živi vsak dan.

SENTIO ANIMA: The Sensations Lab razvija izkustvene pristope za podjetja, ki želijo več kot le “motivacijo” – želijo stik, prisotnost in regeneracijo na globlji ravni. Od čutnih delavnic do voditeljskih resetov in senzoričnih retreatov.

Viri: